sreda, 27. januar 2010

Bosa in naga ...

...v prenesenem pomenu besede.

Ampak res sem se tako počutila ta ponedeljek popoldne, ko sem ugotovila, da so mi iz pisarne v službi ukradli torbico z vsem: dokumenti, karticami, kešom, ključi, mobitelom, očali, celo kapo in rokavicami (zunaj pa mraz), da o kozmetiki ne govorim ...

Sem se nekako znašla, ni panike, pa vendar ...

Ne štekam. Dobro, če rabiš denar, vzemi ga. Vzemi mobitel in ga prodaj. Pa dej še očala, za boga, če misliš, da boš profitiral, čeprav so poleg cene nosila tudi visoko čustveno vrednost, ker so mi bila podarjena za rojstni dan, pa še bolje sem izgledala v njih kot brez.

Sam pusti mi ključe, da pridem domov in nahranim mačke. Pusti mi dokumente, ker ne vem, kaj lahko z njimi počneš drugega, kot da mi narediš nepotrebno štalo in stroške. Ok, mogoče passport, pa ga mej, prodaj, dokler ga lahko.

Pa še nekaj. Če ti kadarkoli in kjerkoli ukradajo službeni telefon, računalnik, kartico in druge pritikline, škodo nosi delodajalec, ker je zavarovan. Ti ne plačaš niti centa.

Če pa ti v službi, v službenem času ukradejo osebni telefon, kartice in ostale pritikline, nosiš škodo in posledice sam - čeprav delodajalec ni poskrbel za varnost.

Kje je logika?

P.S.: Da se razumemo. Če si toliko g..., da osebne zadeve pustiš ležati na vidnem mestu, nosi posledice! Če pa imaš spravljene daleč od vidnega polja še tako ostrookega posameznika, ki ga srbijo prsti, pa ...

P.S. Vse navedbe, zapisane v moški spolni obliki, veljajo tudi za ženski in srednji spol.