Potrjeno

Moja muca Aiko ima obsesijo na pilico za nohte.

To zveni čisto nedolžno, lahko pa deluje totalno "skeri", ker se je pilica iz dneva v dan pojavljala tam, kjer je sama sigurno nisem pustila - dokler ni popolnoma izginila.

Pa sem kupila novo, čisto navadno, čistonič zanimivo pilco za nohte (je pa dobro pilila) in jo postavila na svoje mesto, kjer pa je naslednji dan, ko sem prišla iz službe, spet ni bilo!?

Je pa Aiko sumljivo tiho s svojimi velikimi očmi zvedavo pogledoval proti meni, kaj za vraga iščem, medtem ko je sam kot prilepljen ležal na kopalniški preprogi - pod katero sem seveda našla izgubljeno novo pilico, pod pralnim strojem pa še staro.

P.S. Novo sem pospravila v omaro, za vsak slučaj, staro pa ne. In ni je več tam, kjer sem jo pustila.

Po službeni dolžnosti

marsikdaj naredim kaj, kar je popolnoma skregano z vsako logiko bitja, ki se je nekoč postavilo na dve nogi, in kar bi drugače, če ne bi bilo vmes vprašanja rednega nakazila na moj bančni račun, z največjim gnusom zavrnila in dotičnega, ki mi je to nalogo naložil, poslala nekam, kjer mu zagotovo ne bi bilo prav nič prijetno.
Ekola primer.
Bila zmenjena ob dveh s sodnim tolmačem, ki sem ga našla na uradni spletni strani sodnih tolmačev, da mu dostavim originale, da jih zveže s prevodi, ki jih je pred tem lektoriral, in olepša s svojim sodnim pečatom. Originale in prevode je pred tem dobil po e-mailu, da bi lahko opravil svoje delo, valda, ker se nam je s tem pečatom, ponovno valda, zelooooo mudilo.
Ok.
Pridiham v tretje nadstropje dotične stavbe, se postavim pred vrata, pred katera mi je bilo rečeno, naj se postavim, in na njih zagledam tablico s prof. dr. (njegovo ime) vejica direktor (ime inštituta).
Opisati nasmešek na mojih ustih bi bila čista potrata prostora. Bi lahko na slepo zadela bolje?

Ven sem prišla brez pečata, brez vezave, brez prevoda, ampak z nalogo, da mu prinesem print prevoda, ki sem mu ga poslala po e-mailu v lekturo.

A kdo kaj razume?

PS. Na srečo je bil lep sončen dan. Ko bi le imela v torbici tudi superge.